Arhiv za kategorijo London

London, znova.

V pol leta že drugič v Londonu. Tokrat spremljam Sopotnika, ostaneva čez vikend, ravno dovolj, da pomolim nos v dva muzeja in se čudim, da tokrat vidim modro nebo!

Opravimo najprej s turističnimi, ne?

Potem pa z muzejskimi! V Science Museumu je bila med drugim na ogled dana razstava o Alanu Turnigu. Naivno sem upala, da je zgodba o Applovem logu resnična1 – pa je menda samo ena v vrsti urbanih legend -> klik. Tako poslikam par motivov na razstavi, v zgornjih nadstropjih pa še koščke ledu, ki plešejo na tanki plasti pare in celotni telefonski imenik ZDA, ha!

Naslednji dan je na vrsti še Natural History Museum, poslikam ga z modrim nebom! Medtem ko čakava v vrsti, si lahko ogledam žalostne volkove, ki zrejo v jegulje na fasadi, cela vrsta jih je. Še daljša vrsta je za vstop, zdi se, da vsi hočejo videti dinozavre. Saj priznam, midva tudi, toda potem je med velikani velikanska gneča in odnese naju na Animal Inside Out. Tam je manj ljudi in več živali, predvsem občudujeva tehniko, s katero se preparirali primerke. Vseeno je najbolj osupljiva stvar tisti dan hiša sama.

Zunaj modro nebo, ne greva še nazaj, ne? V Hyde Parku ujamem semafor, race, veverice so prehitre, čitalci sredi trave pač ne. Dan zaključiva v kitajski četrti, kjer so znani logotipi opremljeni s hecnimi pismenkami in kjer še bolj hecno diši!

  1. Ob Turingovem truplu – vzrok smrti je vsaj uradno samomor – so našli načeto jabolko. []
  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Protesti.

Tile mimohodeči so protestirali pred parlamentom. Opremljeni s plakati, zastavami, slogani. Policisti, ki so jih spremljali, so bili skoraj prešerne volje – nikjer sledu nezadovoljstva, še manj nervoze, da bi se protesti utegnili razviti v kaj bolj nasilnega.

Malo naprej, pred katedralo svetega Pavla, je pravo protestniško naselje. Bližnji podhod je polepljen s plakati, mestece je že začelo ločevati smeti, vzpostavljena je knjižnica. Prejšnji vikend so se v VB spominjali Guya Fawksa; večina je doma na toplem gledala ognjemete, nekateri pa so nadeli maske in povedali svoje pred katedralo. Remember, remember, the 5th of November?

  • Share/Bookmark

1 komentar

Mimogrede.

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

London in the summer time.

Šla sem tja na koncert Red Hot Chili Peppers. Njih sem spoznala okoli štirinajstih; priznam, Californication sem slišala prej kot Blood Sugar Sex Magik. Prijatelja, pri katerem sem stanovala, sem spoznala še kako leto prej. Srednješolska poletja sva nato preživljala v istem kampu; takrat se nama je zdelo, da samo Red Hoti verodostojno opišejo tisto, kar sva – najstnika – tako globoko čutila. Danes, deset let kasneje, mi plošče RHCP povzročijo tak nostagičen občutek na dnu trebuha; podoben tistemu, ko se zaveš, da je poletja konec, da nisi več šestnajst, da nikoli več ne boš šestnajst. Slik s koncerta nimam, preveč je bilo treba slišati, videti, vpiti, se povzpenjati na ramena in se smejati mladini, ki je poznala samo dva komada z nove plate.

Ni ravno poletje, v Londonu je jesen, vse je sivo in oblačno, nastavljanje WB se izkaže izziv, postprodukcija tudi. Danes vseeno nalepim nekaj barv, drugič pokažem še proteste in znane stavbe, morebiti rečem kakšno o muzeju znanosti.

  • Share/Bookmark

2 komentarjev