I know it sounds funny … girl I’m leaving you tommorow! Že tri tedne je tega, kar ne živim več na St. Pieterspleinu. Ostajajo mejli, prihajajo slikce z zadnjega dneva (torti uspeli, Christophovo vino še dosti bolj:)), jaz pa razmišljam, kam naslednjič. Do takrat pa pišem Petru nostalgične mejle, občudujem indijansko ljubljansko poletje in komaj čakam današnje Jinxe!

Ain’t that the sight for the sore eyes!

Pa se počasi izteka. Nič več rogljičkov iz pekarne pod mojim stanovanjem. Nič več jutranje kavice in prvega nasmeha Jorisa, tehnika, ko me vidi, kako še na pol v spanju iščem čisto skodelico. Nič več neskončno praznih hodnikov, ki jih še niso zasedli vedoželjni študentje. Nič več kosila s sodelavci, ko padajo šale, kakšne bodo danes ‘odgovorne’ naloge študentke. Nič več dolgih ur za računalnikom, ko se črte na spektru zlivajo ena v drugo in nepoučenim ne razkrivajo svojih skrivnosti. Nič več sedenja v temi pri drobni lučki plazme, držanja pesti za rezultat po mojih željah, nič več pogovorov o tisoč in eni stvari s Petrom.

Počasi bo treba reči Gentu zbogom. Ali raje na svidenje. Na tabli, kamor pišemo pričakovane dogodke, se je pojavilo obvestilo, da jutri častim zadnjo pijačo. Tako bomo sedeli kot vedno, v skupni sobi ob štirih, grizljali piškotke, Daniel, najstarejši tehnik bo pristavil kavico, Peter, elektronik bo žvižgajoč naredil čaj. Rene bo kot vedno tih sedel na čelu mize, Ivan bo moji kavi galantno dodal smetano in sladkor, Thibaut bo pripomnil kaj subtilno duhovitega, Alecove oči bodo nemirno skakale od enega do drugega. Cristophe bo verjetno tisti, ki v imenu vseh izreče slovo. In tako se bo na velikem zemljevidu sveta, kamor lepijo fotografije obiskovalcev, pojavil nov obraz.

Kot pravi moj najljubši Billy Joel: And so it goes / and so it goes / and you’re the only one who knows!

Kam hodijo naši matematiki na kosilo? Ni dvoma!

Kaj pa je širjenje obzorja? Poglejmo, kaj ponuja angleško – slovenski slovar na to temo:

peanut [pí:nΛt] noun botany laški lešnik,
kikiriki; American slang “majhna riba”,
nepomemben človek; to play ~
politics spletkariti; American electrical ~
tube najmanjša elektronka

Če bi kdaj prej slišala izraz laški lešnik … ali pa kateregakoli od naštetih idiomov … bi verjetno obiskovala fakulteto na Aškerčevi, ne na Jadranski:)

Nedelja zjutraj. Prizori s tržnice. Prodajale so se rožice, tudi črni tulipani, igrala je godba na pihala z gosti, otroci so se brezskrbno igrali v prvih vrstah občinstva, meni pa je igralo srce.

Slika št. 1: Stric ve najbolje, katere rožice pašejo na vrt pred hišo. Te pa nobene druge!

Slika št. 2: Zjutraj po malo kruha za zajtrk v postelji in rože, da ženi polepšam dan – njegova je prava srečnica:)

Slika št. 3: Tudi v Belgiji, ne samo pri nas, ljudje zamujajo na lastni koncert.

Slika št. 4: Občinstvo.

Budilka je zvonila sredi noči in v rano zoro smo odšli. V parku so se še vlekle meglice, cvetje je še zehalo, vlaki so vozili poredko, mi pa smo lovili tistega za v najmanjšo belgijsko sosedo. Prestolnico financ, velikih psov in neokusnih razglednic! Po treh urah in pol, enem prestopu in nekaj sto kilometri za nami nas je čakala mala kneževina. Oboroženi z zemljevidom, ki je zavzemal pol a5 strani, smo se zapodilo proti centru. Pot je bila kratka, a slikovita. Nadvse lepa cerkev z nadvse glasno glasbo, kopica lepo oblečenih dam v srednjih letih, sončenje na kavici in opazovanje mimoidočih. Moja spremljevalca sta me vlekla stran od vsake izložbe z dragimi kamni, nato od lepo ohranjenih oldtimerjev, nazadnje tudi od maskote Luxemburga kot kulturne prestolnice Evrope. Mesto si bom torej zapomnila po nepozabnih razgledih; ogleda vrednih jamah, kjer so se v daljnih časih igrali skrivalnice; posebnem evrokovancu, ki sem ga našla pri prijazni teti, ki je prodajala vstopnice; po poroki in nepozabnem zvijanju vratu fantov, ki sta gledala za pričo; po krasnem občutku, ko sem po dolgem dnevu in še daljši vožnji padla v mehko posteljo:)

Brez komentarja:)

Tako je, mati, da Vas ne bo skrbelo – glavni namen Belgije ni bilo okušanje lokalnih specialitet, ampak opravljanje prakse. Danes torej sledi pet minut za razlago mojega dela. Ker sem o plazmi pred prakso vedela toliko kot pujsi o diamantih, je prva postaja teoretično izobraževanje. Na tem mestu velja objaviti Biblijo na tem področju, ki veselo odgovarja na vsa moja vprašanja, hkrati pa velikokrat postavi kakšno novo.

Sledijo razne meritve – takole to izgleda:

Nato sledi obdelava podatkov – tu sta v veliko pomoč moja zvesta sopotnika:

Et voila – končni rezultat:

No, ne še povsem. Kot pravi znanstvenik nato ugotoviš, da nekaj manjka … torej nazaj k eksperimentu in zvezku ….

Za zares končni rezultat pa upam, da bo našel pot k objavi tudi kje drugje, ne samo na tem mestu.