Arhiv za Junij, 2012

London, znova.

V pol leta že drugič v Londonu. Tokrat spremljam Sopotnika, ostaneva čez vikend, ravno dovolj, da pomolim nos v dva muzeja in se čudim, da tokrat vidim modro nebo!

Opravimo najprej s turističnimi, ne?

Potem pa z muzejskimi! V Science Museumu je bila med drugim na ogled dana razstava o Alanu Turnigu. Naivno sem upala, da je zgodba o Applovem logu resnična1 – pa je menda samo ena v vrsti urbanih legend -> klik. Tako poslikam par motivov na razstavi, v zgornjih nadstropjih pa še koščke ledu, ki plešejo na tanki plasti pare in celotni telefonski imenik ZDA, ha!

Naslednji dan je na vrsti še Natural History Museum, poslikam ga z modrim nebom! Medtem ko čakava v vrsti, si lahko ogledam žalostne volkove, ki zrejo v jegulje na fasadi, cela vrsta jih je. Še daljša vrsta je za vstop, zdi se, da vsi hočejo videti dinozavre. Saj priznam, midva tudi, toda potem je med velikani velikanska gneča in odnese naju na Animal Inside Out. Tam je manj ljudi in več živali, predvsem občudujeva tehniko, s katero se preparirali primerke. Vseeno je najbolj osupljiva stvar tisti dan hiša sama.

Zunaj modro nebo, ne greva še nazaj, ne? V Hyde Parku ujamem semafor, race, veverice so prehitre, čitalci sredi trave pač ne. Dan zaključiva v kitajski četrti, kjer so znani logotipi opremljeni s hecnimi pismenkami in kjer še bolj hecno diši!

  1. Ob Turingovem truplu – vzrok smrti je vsaj uradno samomor – so našli načeto jabolko. []
  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Poletna šola.

Spet me ni bilo doma, tokrat znova službeno. Šla na poletno šolo v osrčje Francije, blizu Angersa. Bilo je naporno, eno predavanje za drugim, obvezna diskusija po predavanjih, priprava predstavitev študentskih projektov. Zaslužili smo si prosto popoldne, hitro na kavo v staro mestno jedro Angersa!

Enkrat so nas peljali tudi na plažo. Seveda, pesimistka, pustila kopalke v hotelu, deževalo je vse dni, a ravno takrat ne, ostalo mi je samo sprehajanje po neskončnem zalivu blizu La Baule. Sva z B. pametovala vsem udeležencem, da ne smejo pozabiti sončne kreme; nazadnje sva zvečer medva stokala zaradi opeklin po nartu in mečih, edinem izpostavljenem delu.

En popoldan je bil rezerviran za Nantes, tam imajo veliko dežja in malo priložnosti za fotografiranje.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Balon.

Cel teden me je hecal, tale moj Sopotnik. Da se naj v sredo pripravim, greva fotkat žabe na Barje. Prav, žabe so super, skupne aktivnosti še bolj. Tako budilka zvoni ob petih zjutraj, meni kot ponavadi nič jasno, skuha mi kavo, pol ure kasneje že voziva proti Brezovici. Hja, tam pa nič žab, samo terenec s prikolico, na kateri opazim košaro. “Poglej, ko se gre nekdo peljat z balonom!” “Ti se greš peljat z balonom!” So me torej peljali nad Barje, gledat, kako se po močvirju plazi megla. Navdušena sem, se pozna po številu slik, ki jih lepim spodaj.

Začnemo na parkirišču v Podsmreki, ko sonce šele dobro pleza izza obzorja. A. v zrak spusti črn balonček, da oceni, kakšni so vetrovi tam med oblaki. Na sceni je brener in ventilator, Sopotnik pridrži plahto blaga, balon raste pred našimi očmi. Smo že, hitro v košaro. Takole na parkirišču izgleda premajhna, da bi se vanjo stlačili pilot in štirje potniki, pa potem nad Barjem ugotovimo, da je prostora dovolj, ko se poskušamo razvrstiti na pozicijah za najboljše poglede.

Javimo se tudi kontroli poletov, tisti v kleteh na Kotnikovi. Menda imajo baloni prednost pred drugimi zračnimi plovili, vsaj na višini, ki smo jo dosegali mi. Razgledi pa se začnejo takoj ob vzletu, ko se dvignemo nad meglo in gledamo na živžav pod nami. V Ljubljani je – kot vedno – megla. Tako proti vzhodu posnamem samo par slik, nato se odpovem futurizmu in raje slikam vse odtenke zelene.

Najbolj so mi všeč vzorci, ki jih vidim pod sabo. Sledi v žitu, ograje med parcelami, sence dreves. Dvakrat ugledamo tudi srno, meni nič tebi nič se sprehaja po visoki travi.

Jaz bi še, a počasi je treba na tla. Blizu Iga čisto narahlo pristanemo na lokalni cesti, nato fantje zložijo plahto v vrečo, nas pa čaka še posvetitev v barone in kozarec penine. Vse to pred osmo zjutraj!

  • Share/Bookmark

6 komentarjev