Dovžanova.


Sva včeraj najprej krenila na Košutnikov turn. Pa se načrtovana zjasnitev kar ni zgodila, malo sva zijala v tiste temne oblake in jokala na vetru, potem pa se na ovinku za Malo Košuto odločila, da najbolje, da res obrneva. Vmes naju je presenetila še državna meja – človek je takole navajen, da v Karavankah hodi po grebenu in v smeri proti vzhodu Avstrija na levi, domovina pa na desni. Ha, na koncu Košute pa ni tako, naenkrat imaš Avstrijo na desni, nič ti ni jasno, ko najdeš mejnik in žično ograjo. Ko prideva v dolino, je dan še mlad, greva še kam, Dovžanova soteska je na poti, greva tja! Sopotnik me kar ni mogel zvleči domov, koliko barv, koliko vode, koliko skal! No, tudi predor, kjer gre cesta, je vreden omembe, menda so ga navrtali zgolj v nekaj mesecih leta 1895, takrat še ni bilo aneksov k pogodbam!

  • Share/Bookmark
  1. bubašvabe

    #1 avtor bubašvabe dne Torek, 8 Maj, 2012 - 07:01

    Ha, aneksi k pogodbam. Poglej si recimo na primer, v kakšnem rekordnem času so gradili železnice. Z vsemi viadukti, tuneli in ogromni škarpami čez živo skalo in to brez moderne mehanizacije. Danes pa za vsak kamen obrnit traja 30 let samo za papirje in soglasja in ne vem kaj še vse.

    Fotke so pa krasne. :)

  2. #2 avtor jernej dne Torek, 8 Maj, 2012 - 07:48

    uuu lajkam! in pohvale za novo obliko! :)

  3. dorothy

    #3 avtor dorothy dne Sreda, 9 Maj, 2012 - 10:23

    Zadnjic sem prebrala zanimiv podatek, da so Juzno zeleznico od Lj do Trsta zgradili v dobrih sedmih letih. Mal za primerjavo za kaksen drugi tir, ne :)
    Drugace pa hvala (obema) :)

  4. #4 avtor Nevenka dne Sobota, 2 Junij, 2012 - 12:00

    A veš, da še nisem bila v Dovžanovi, čeprav nisem bila prav daleč stran. Mene je vleklo zaradi geoloških zanimivosti in v kamen zapečenih odtisov preteklosti, pa nihče ni hotel z mano.
    V rani mladosti sem pridno zbirala lepe kamenčke,
    no, fosile sem srečala kasneje :-)

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !