Den Helder.


V nedeljo se iz predmestja Amsterdama z M. odpraviva na sever. Vreme je prav atipično kičasto. Peljeva se mimo Schipola, kjer ogromna letala prečkajo avtocesto po nadvozu na začetku poti na drug konec sveta. Na poti do Den Helderja opazujeva hiše ob kanalih. Ni jih malo, ki premorejo slamnato streho. Čemu služi tisti izsek nad vhodom, ne uganeva. Na celotni ravnici nad pokrajino prevladujejo ogromne vetrnice, koliko dela bi z njimi imel španski literarni junak. Dveh tipov so – ene imajo dva kraka, ene pa tri. Malo se sprašujeva, kdo računa, kako postavijo te vetrnice v vrsto, koliko ljudi računa, kakšna vrsta je najprimernejša. V Den Helderju se – poleg tega, da je bil tam rojen eden od nobelovcev za fiziko z neizgovorljivim priimkom, Gerard ‘t Hooft –   ponašajo s sedežem glavne pomorske baze. Za nasipom na severnem obrežju se dogaja življenje – sprehajalci, motoristi, kolesarji, kužati, naključni turisti iz Slovenije. Malo ven iz mesta stoji še znameniti rdeči svetilnik, Lange Jaap, dolgo časa ena najvišjih stavb na Nizozemskem. Ni nam lahko.

  • Share/Bookmark
  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !