Arhiv za November 28th, 2011

Ostanki.

Danes pa res na malo temnejšo stran Tallinna.

Estonia je bil trajekt, ki je pred sedemnajstimi leti potonil na poti iz Tallinna v Stockholm. Imena 852 ljudi, ki so umrli v nesreči, so zapisana na spomeniku takoj izven mestnega obzidja. Internet je poln teorij zarote; ena govori o tihotapljenju orožja na krovu nesrečne ladje. Spomenik sam spominja na ladijsko rebro, prelomljeno na dva dela – prvi del se dviga nad imeni žrtev, drugi pa kar daleč stran, na griču z obzidjem.

Malo se mestu pozna, da je bila tu Sovjetska zveza, posebno po ogromnih arhitekturnih projektih. Linnahall je športna dvorana, zgrajena za potrebe olimpijskih iger v Moskvi leta 1980. Čeprav je bila nosilka dogodka kar 800 km stran, so v Tallinnu potekala tekmovanja v jadranju. Objekt arhitekta Raineja Karpa, ki je načrtoval še nekaj pomembnih stavb v prestolnici (nacionalno knjižnico, osrednjo pošto), sameva že kar nekaj časa. Danes se tu bohotijo grafiti in turisti, ki si pridejo ogledat monumentalno stavbo. Družbo jim delajo še poslovneži, ki se v Helsinke namesto s trajektom odpeljejo s helikopterjem. O kakšni plaži ali vsaj obalnem sprehajališču v središču Tallinna lahko bolj kot ne samo sanjaš. Obala je neuporabljana, težko je, v času Sovjetske zveze je bil dostop na morje močno zastražen, še danes popravljajo posledice takih ukrepov.

Ena od pridobitev prestolnice kulture letošnjega leta je ti. kulturni kilometer. Kakšnega posebnega učinka od njega menda ni, ga pa s pridom uporabljajo rekreativci. Pot se vije tudi mimo zloglasnih zaporov, zgrajenih že v času Petra Velikega, na žalost pa za obiske v času mojega obiska niso bili odprti.

Dan končava na nebotičniku v središču mesta, gledava stavbe bank, ki že davno niso več v estonski lasti ter upava, da naslednji dan ne bo več tako baltsko pihalo.

  • Share/Bookmark

3 komentarjev