Prvi vtisi.


Končno v Port Louisu! Odspiva par ur, saj na letalu pač ni moč dobiti potrebne doze spanca, nato naju zbudi promet in petelin. Navlečeva nase kavbojke in majico, saj iz pogleda na ulico sklepava, da je zunaj hladno. Navsezadnje je tu zima, mar ne? Kakšna zmota! Zebe gotovo le domačine, nama je po nekaj metrih na žgočem soncu že žal za pretirano opravo. Sprehodiva se do središča Port Louisa, na ulici pri enem od številnih prodajalcev kupiva vsak polovico ananasa – 10 rupij. Stopiva v eno od bleščečih stolpnic in tam kupim sim kartico za telefon – 100 rupij. Vse se ti naložijo na tvoj predplačniški paket. Res vse? Pokličem, preverim stanje in na računu zgolj 86 rupij. Ah seveda, v cenah ni nikjer davka. Ob vsakem večjem oz. morda bolje rečeno uradnem nakupu te čaka še preračunavanje. Itak ne veva vseh davčnih stopenj, dogodek vzameva zgolj za opozorilo, da ne bi kdaj kje preveč protestirala. Davka seveda ne obračunajo ulični prodajalci, ki so tu res na vsakem koraku. Že na glavni aveniji prodajajo prigrizke, takoj ko se spustiš v le malo bolj zakotne ulice, vidiš trgovanje na vsakem koraku. Naj bo to hrana, blago, sončna očala, sponke za lase, kičasti spominki, hladna pijača ali kartice za telefon .. vse se dobi povsod. Usedeva se v eno neštetih kavarn na Caudan Waterfront, pijeva pivo, jeva samoso in se smejeva ptičjemu svetu, ki je tu seveda drugačen od našega. Domov se tihotapiva na vodnem taksiju. Eden izmed hotelov za petičneže ima za svoje goste pripravljeno ladjico, ki stalno vozi iz marine do hotela na drugi strani zalivčka. Vstopiva gor z obrazom, ki pravi, da sva ena od izbranih, nihče ne reče ničesar, ena sama ustrežljivost jih je, čez nekaj trenutkov sva že na drugi strani zaliva, kar nekaj korakov bližje hotelu kot prej. Sonce, ki zahaja v Indijski ocean, ni prav drugačno od tistega, ki ga vidim doma; hitreje pa pade noč, ob šestih zvečer je v Port Louisu tema in mesto se spremeni v karneval luči.


  • Share/Bookmark
  1. #1 avtor Članki dne Nedelja, 1 Avgust, 2010 - 09:50

    Uauu, res lepe slikce

  2. nevenka

    #2 avtor nevenka dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 07:36

    Wau, rdeči vrabci, kaj takega!

  3. dorothy

    #3 avtor dorothy dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 08:36

    ko je prvi od tehle rdečih priletel mimo moje glave, sem mislila, da nekdo spušča signalne rakete :)

  4. #4 avtor xx dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 09:24

    Tile ta rdeči so žlehtni, ko hudič. Preganjajo vse tudi večje ptice. A si že odkrila ptiča s čopkom na glavi? Mi mu rečemo kar čopek. In imajo tudi ptice podobne kot naše grlice. Ta črni so pojave. Več hodijo, kot letajo in so zelo glasni.

  5. dorothy

    #5 avtor dorothy dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 09:30

    smeh :) vidim, da opažava iste stvari. ta črni so res pojave – kako racajo eden za drugim in kot kake lenobe letijo le, če je res treba. Glasni pa so, glasni. Mislim, da si bom Port Louis zapomnila tudi po tem. Čopka še nisem videla, ‘grlice’ pa. Rahlo moder kljun imajo, kajne? V objavi Svetilnik so tudi rumenci, ki gradijo supergnezda. In če sva že pri glasnih živalih .. žabe! Imam posnetek, objavim v prihodnjih dneh, ko uspem spraviti format v računalniku prijaznega. Kako zelo glasne, kar strah te je :)

  6. #6 avtor xx dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 11:21

    Jao na žabe pa pozabila. Ja grlice imajo rahlo moder kljun. Jaz obožujem živali, zato si vse ogledam. Če želiš, ti sliko čopka pošljem po pošti.

  7. #7 avtor domovoj dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 13:51

    Kakšen je kaj Phoenix, ha? ;)

  8. dorothy

    #8 avtor dorothy dne Ponedeljek, 2 Avgust, 2010 - 16:27

    Phoenix je predvsem zelo piten :)

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !