emerald city

Pojdi na komentarje

Šip šap, šip šap,

danes je tepežni dan;

kdo bo dal, bo dober Bog,

kdor pa ne, pa pečen vog.

Kdo od vas sploh pozna ta stari običaj? Ste se kdaj kot otroci podili po domači vasi in z majhnimi šibami tepli starše in tudi sosede? Za dar se je ponavadi dobil denar – povsem v nasprotju z Miklavžem, ki je nosil pomaranče, fige, morda tudi kakšno palico. To je bil edini dan v letu, ko so otroci lahko malo natepežkali starše. Še meni so doma vedno govorili, da se mi bo roka posušila, če si bom drznila udariti starše. Se mi rahlo dozdeva, da je bil 28. december včasih priložnost, da so otroci vrnili staršem tisto, kar so jim oni dajali celo leto. Saj poznate tisto ljudsko – zakaj je breza bele barve? Če mati rabijo šibo ponoči, jo z lahkoto najdejo v gozdu. Za moje pojme ena od bolj strahotnih ljudskih. Le kaj to pove o starševstvu nekoč in danes? Kakorkoli že, danes sem seveda izkoristila svojo priložnost, hkrati pa izvedla manjšo sociološko raziskavo. Menda smo običaju bolj naklonjeni na Štajerskem in Dolenjskem. Ljubljančani svoje priložnosti niso izkoriščali.

O današnjem dnevu so se razpisali tudi drugi kolegi:

http://blog.mg-65.com/matjaz/2007/12/28/sem-uporabil/

http://1tastar.blog.siol.net/2007/12/28/tepezni-dan/

Jutri pa je že na vrsti nov praznik – furež Poročilo sledi.